kdo je tisti, ki si upa, kaznovati .. soditi ali celo vzeti življenje
Kdo je tisti, ki si upa dvigniti prst in pokazati krivca, kdo je tisti, ki si upa dvigniti roko .. in deliti kazen? Kdo??
Si ti? Si upaš? Si res tako bleščeče čist, brez napake, brez greha …tako zelo vsemogočen??
Če res tako misliš, si domišljavo bitje, ki ima glavo v oblakih svojega napuha …
svojega egoizma in sebičnosti.
Nihče ni samo dober … kajti napake, ali naj rečem razlike med nami so tiste, ki nas delajo drugačne, ločijo od drugih. Eni nas ljubijo ravno zaradi njih …in če ti misliš, da si res lep in dober in nič drugega … stopi pred zrcalo … gol … in odkrit .. poglej se v obraz, telo … in v DUŠO in nato priznaj. Ne meni .. sebi, to je bolj pomembno … da nisi ideal .. da si človek, kot vsi drugi. Da si bitje, ki živi … diha in včasih stori tudi kaj manj bleščečega. In ko boš spoznal, da si lep tudi v svoji pomanjkljivosti, da si dober tudi ko si nemočen in na tleh, ko boš sposoben živeti brez napuha, egoizma … ko boš spoštoval tudi zadnji drek na cesti, takrat dragi moji pa lahko dvignete prst in pokažete krivca …ampak takrat te želje ne bo več … Odpihnila jo bo dobrota in razumevanje, sprejemanje in dojemanje, da smo vsi enaki, vsi … brez izjem, pa naj so to kurbe, pijanci, narkomani … homoseksualci … norci … bedaki ..
In le tisti, ki si upajo dvigniti prsti in roko .. le tisti so drugačni, ker so strahopetci …
So ljudje, ker na znajo ljubit, biti iskreni … so omejeni v svojem razmišljanju .. so le reveži, ki jim marsikaj ni dano ..
Reveži, ki so vzeli v roke pravice, ki ne pripadajo nikomur, ne posamezniku, ne instituciji .. ne cerkvi, ne državi …nikomur …
In ko bo svet dojel, da se vsi rodimo z enakimi pravicami .. in vsi nedolžni … takrat bo drugače. Žal pa je ta sanjski svet še kako daleč …
Vsi se rodimo goli in umazani od sokov življenja, v bolečini kot posledica ljubezni .. ja posledica .. Brez bogastva privekamo na svet .. pa vseeno tako zelo bogati in edino narava je tista, ki nam da nekaj več kot ima kdo drug.. Narava nam da zdravje …in razume …
in edino to je tisto kar je vredno.
Lepota je lahko tudi v neskladju, nepopolnosti … Raznolikost pa je tisto kar nas dela zanimive …
Torej ne bojmo se drugačnih … ne zavračajmo tisto kar ne razumemo …
Bodimo preprosto ljudje … in to je največ.
Ni komentarjev:
Objavite komentar