Preteklost je kot senca na sliki. Lahko je igoriramo, ji obrnemo hrbet in gremo naprej.
Vsake toliko pa nas bo dohitela... zasenčila, objela s svojo temo .... nas zasvojilo.
Na nas pa je .. .za koliko časa .... in kako močno ...
Mi krojimo našo pot ... mi delamo korake .... mi smo lastniki svoje poti ...
Senca pa je le senca ... enkrat dolga .. drugič kratka, temnejša ... svetlejša ...
vsako pa prežene še tako majhen žarek ... vsako.
Dovolimo si sonce .. .svetlobo .... ...življenje ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar