kot ponovno rojena ... srečna
Jebeš lajf ... ko tisto dišeče v naslednjem trenutku smrdi po najhujšem dreku ... greznici.
Ko svetloba postane grozna tema
... ko mir izgubi tišino in bruha neznosen hrup ..
... ko kriči duša..... K R Č I .....
in ni nikogar, ki bi jo rešil, ker se reši lahko le sama ..
..
So trenutki, ko TISTO postane resnica ... ko se sklistarizira in je jasno, da so utvare
... pač le utvare .. ki skozi čas postajajo pravljice ... in nekateri pač ne želijijo/mo zapustiti pravljice ... vanjo se zatečemo/jo in sanjamo.
Potem pa plane val .... umazanije ... nas vreže ob dno ... v ušesa .. oči .. usta .. povsod po nas razlije gnus ... odpor .... stud ..
in ostanemo prazni ...
To je dobro, ker prazno se lahko ponovno polni ... lahko sprejme drugo in tisto prej .. je le še privid, ki končno izginja ... ker .. BLEDI ...
nima več moči nad nami/ menoj ... le še majhna bolečina .. jeza, streseta telo, jeza nad samim seboj, ker si bil tako dolgo slep .. .gluh ...
ker si živel v prividu, ki nikoli ni obstajal
... NIKOLI ......
juuuuuuuuuuuuuupi lajf ... ja, juuuuuuuuuuuuuuuupi
Ni komentarjev:
Objavite komentar