Oja, ti .. ti ja

Tole pisanje je namenjeno tebi ... Nikar se ne čudi, si mi sedla v srce
in nekako me včasih daje občutek, da mi ne verjameš .. ali pa mi.
Tako zelo polni smo nezaupanja .. tudi midve ...
Sprašujm se, v kakšnem svetu živimo, kje smo, da smo tako zaprti .. nezaupljivi??
V kaj se vrti ta svet .. kam pelje ta ... čas???
Kljub vsemu se sem in tja najdemo ... RES NAJDEMO, tisti pravi
.... ki čutimo stiske, ko nam zrak zadiši in zaznamo globino čustve ....
ko smo kot eno ... sorodne duše, ki lebdijo ... in včasih že skoraj obupajo
.... odnehajo, nato pa .... nekje daleč zasije žarek.
Najde se nekdo, ki je sposoben najti našo ... našo že skoraj uglaslo luč, ki komaj še tli ..
jo prižge, da znova zažari ... in razsvetli vse naokoli ...
Potem je spet lepo, je čudovito. Človek je srečen ...
Ne govorim o telesni ljubezni ... pa saj ti veš o čem govorim ..
Vem da me boš razumela .... vem.
Zato dekle ... privošči si vse ... ker svet je tvoj .. moj ... njihov.
Vsak vzame sam ... tisto srečo.
Nekoč mi je prijatelj dejal; stojim v reki ... drobne reči, sreča plava mimo mene ...
Vzamem le tisto, ki je blizu ... (tako nekako je dejal).
Vprašala sem ga, zakaj ne stegneš roke, narediš korak k sreči in njegov odgovor je bil,
ker je to korak stran iz moje poti ... Danes ga lažje razumem.
Včasih ne gre ... smo v neki kolosnici, ki nas pelje in zaviti s te ustaljene poti je težko ... ali skoraj nemogoče .. zaradi posledic.
Tisti delčki sreče, ki pa se nas dotaknejo tako mimogrede ... vzemi jih,
stisni v naročje in jih ne izpusti .. privošči si ... ker so zate .. tvoji so, namenjeni so tebi ..
Dekle drago .. uživaj vsak trenutek .... vsak hip ... vse ostalo je balast ...