sobota, 15. maj 2010

Za vsako rit raste palca




No ja .. človek bi mislu, da se v službo vozim 3 ure, ne pa le dobroh petnajst minut, ker to kar se v moji glavi naplete na beciklu na poti v službo ... ja no, mal čudn .. čas ima povsem druge dimenzije .. ko mozgam in tuhtam ..
Ekola tkole je blo danes ...
Peljem se s kolesom .. v ušesih mp3, precej naglas ... ko me prešine vprašanje, kaj določi našo pot. Kaj ali kdo je tisti, ki nam reče ti boš lopov .. pianist, pedofil, kurtizana, kuhar, kirurg, delavec ... sprevodnika? Skratka, karkoli kar kasneje postanemo ... kako postanemo kar smo .. in predvsem, zakaj hudiča nekateri postanejo takšne pošasti ... da nam ob branju črne kronike gomazi po hrbtu ... torej KAKO in ZAKAJ to postanemo???
Ja takle mam že navsezgodaj .. K pr norcih, mogoče pa moja pot tudi še ni končana in sem na poti, ko se mi bo počasi in neopazno odpelalo ... in potem BUUUUUUUUUUM .. bom tudi jaz na naslovnicah časopisa zaradi kakaga hudo grozljivega dejanja ...
No upam, da moja pot pelje še daleč naprej in ne v smer zaradi katere bi se morala bati ...
Je pa zanimivo opazovati otroke. Ta mala bitja se prav lahko spremenijo iz tistih nedolžnih malih ljudi v prav grozljive velike pošasti in znajo bit neverjetno kruti ... včasih uničujoči.
Marsikdo med njimi za dosego svojega cilja ... naredi vse in pri tem pusti za seboj majhne ranjene duše, ki ponavadi potrebujejo kar prcej časa, da vse skupaj predelajo in prebolijo. Včasih so rekli; šta ne ubije jača ... Ja res je .. cena za tako krepitev pa je zelo velika in sprašujem se, tokrat kot mati, kakšni so starši otrok, ki delajo štalo vrstnikom neprestano. Ali jim je res vseeno v kaj se spremenijajo ta tako zelo nedolžna bitja, kajti to so, ko se rodijo?!
Ali njihovi starši ne vidijo, kako se vse skupaj stopnjuje in postajajo mali teroristi, ki bodo morda kdaj kasneje počeli velike grozote ali lumparije ..
Ja starši smo res čudna sorta ljudi, jaz še posebej, ker se držim pravila, če je vojska .. je vojska za vse. Tudi za mojega mulca .. ne le za sosedovega. Pravična do vseh in potem mi mati kakega razbojnika reče, pusti, se bodo že sami zmenilia. Kako hudiča, ko pa je njen najhujši
in teroriozira vse ki ga ne preglasijo in takega preprosto ni ... če ne pomaga beseda (njegova) in kričanje, pa padajo še batine. Da ne bo pomote, moj otrok je lump, razigrano malo bitje, ki pa ni grobo in je v večini svojega bivanaj tu na tem, svetu pravičen, če pa ni, sem tu jaz, da ga na to opozorim. Ni neka mevža, ki bi ga tepli vsi po vrsti in zna se postaviti zase .. vsaj ponavadi. No ja dokler se ne pojavi ta mali terotist. In ne morete si predstavljati mojega zadovoljstv,a ko se je našel nekdo, ki je tudi drugim pokazal, da je smrkavec le mali petelin, ki glasno kikirika in ga nalomil. Ne bom rekla, da sem uživala, kajti to je le otrok. Vendar njegov obraz, ko je ugotovil, da je nekje nekdo, ki je hujši ... ja to pa je bilo vradno videti ...
Ja ja ne rečejo zastonj; za vsako rit raste palca .. tudi za tvojo ...in mojo ...

Ni komentarjev:

Objavite komentar