.. to je bilo to noč ..
Sanje ko se vrača preteklost in udari po vratih .. jih vrže s tečajem in te pahne v realnost .. realnost, ki je v tistem trenutku .. hipu, nekaj kar ne prepoznaš, ne razumeš .. Samo zmedeno obsediš in čakaš na trenutek, ko bo zavest sposobna prepoznati in dojeti resničnost, ki je .. bolj prizanesljiva ..
Trepet .. ob dotiku rok .. ko sem bežala .. pred njim, seboj ... usodo, pa bo ostal ....
..
Še danes .. toliko let kasneje, mi pri srcu postane toplo ... oči postanejo .. sanjave, toplota pa počasi leze po meni .. ko pomislim na najin konec ... ki ga sploh ni bilo .. preprosto je izginilo ... nekje na začetku najinega sveta ....
In potem buuuuuuuuuum v moje sanje .. kot sprava, ko hitiš po temnem, mokrem drevoredu
za menoj ... me dohitiš .. s prsti objameš mojo dlan ................me ustaviš
..
Takrat pa planem v postelji pokonci, kajti v mojem telesu rohni bolečina ... strah ... pred ponovnim razočaranjem, izgubo ....
Tako zelo sem ljubila tebe .... tebe, ki nisi bil nikoli moj ...in vem, da si bil tisti ...ki bi mi poklonil raj .. ali pa me pohodil v peklu ... bil si nekaj posebnega ...in nikoli ne bom vedela .. kako bi v resnici bilo .... na koncu, kaj bi bil konec ... in kdaj ...
Samo ugibanja .... samo upanje .... želje in spomini, ki se očitno na trenutke priplazijo celo v moje sanje ....bil si .. ljubezen nekega časa .. ki ga ni več ...
Ko se te dotakne neznanec, ki ostane neznanec ... ker ti čas ... v katerem se nahajata oba, ni naklonjen za kaj več ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar