Prava mera .. sreče

tudi jaz včasih letim


Nekega jutra, ko se prebudim .. bom razumela svet ..
Ne, tega niti ne želim, bilo bi preveč … rada bi razumela tebe in sebe …
Ja to pa bi .. to bi bilo pa OK … ker potem bi bilo marsikaj lažje.
Nič več nepotrebnih pregovarjanj do nezavesti, ko goniva svojo verzijo
…. kot tisti možje, ki vlečejo vrv in so močno izenačeni,
zraven spuščava vsemogoče glasove in stoke .. javkanje …
Ja bilo bi lažje .. predvidljivo in dolgočasno ….
Ne, tega si tudi ne želim, rada bi .. vsega po malem … ravnovesje z pravo mero razuma,
spoštovanja .. izzivov, navihanosti … ljubezni .. dotikov .. glasbe, sreče, smeha
…objemov, poljubov, slastnih češenj .. sonca in skakanja po lužah …
otroškega veselja v tvojih očeh …. skritih objemov v spenjenem morju …
Ja to bi … ravnovesje … BREZ dolgočasja in monotonije …