Dekle drago naj ti namenim uvod,
kajti tvoji komentarji in potem moji itd.. so me pahnili v razmišljanje… in k nastanku tegale pisanja in čeprav te niti ne poznam (osebno), se ti zahvaljujem … dokler me bodo brali taki, kot si ti, se ne bojim za svet okoli sebe.
Sem premišljevala o strahu … o tem kako ob nekom zacvetimo, ob drugem pa nas mrazi
…in nam postane neprijetno .. morda bi lahko rekla, da začutim neke vrste strah,
ki se počasi plazi vame, mi vzbuja slabe občutke
In če v tem trenutku ne poslušam svoje intuicije … se ponavadi zaplete in vse se konča slabo … slabo zame.
..
Velikokrat uporabim frazo; ŠE MAR MI N!!!.
Pa sem premišljevala, zakaj govorim to,
ko pa v tem ni kančka resnice. Še kako mi je mar. So le besede, ki sem jih povzela bog ve kje
in jih sedaj ponavljam kot stara vinilka, ki zaradi obrabe ali poškodbe preskakuje
in ponavlja kar naprej eno in isto.
..
Pa se sprašujem; kakšen je človek, ki mu ni mar??
Kakšen je človek, ki mu je vseeno … ki ga briga zase, za druge .. za svoje …ali tuje?
Tak človek je nevarnost, je grožnja
… kajti nekdo, ki mu ni mar, ki mu je res vseeno, takšnemu nimaš kaj vzeti,
mu ne moreš prizadeti bolečine in tak človek se zlepa ne ustavi.
Gre svojemu cilju naproti, preko vsega, ne glede na ceno .. na žrtve.
Je bitje, ki pozna le egoizem, sebičnost in čustva drugih ga ne zanimajo.
Takšnim ljudem se je treba izogniti, ker ranijo že s svojo bližino, prisotnostjo.
Tak človek je pretnja … ki se ji je treba izogniti
… seveda, če to začutimo…
Ni komentarjev:
Objavite komentar