Deževen dan

Deževen dan .. ura gre proti 15ti in večina se nas vali iz centra proti domu. Ljubljana v petek .. kaos … Ljubljana na deževni petek .. kaotični kaos. Pravzaprav ni niti petek, jutri je praznik, torej petek v sredo .. Ja ja saj vem, komplicirano … pa kaj. Taka sem in piš me uh.
OK … prebijam se proti avtobusni postaji, jasno tisti, ki ima največ prometa v Ljubljani … otovorjena …. in nejevoljna ob misli, da bi se lahko peljala s kolesom .. ne pa se drenjala kot živina .. Kaj čmo, tak je lajf a ne?!
No in potem pride enka .. juuuuuuuuupi, še toliko bolj juuuuuuupi ker ni polna in če bo imela sreča mlade dobim sedež. Zdrenjam se na bus .. skupaj z ostalimi sotrpini in se počasi prebijam do konca … Yessssss sedež. Rit počim na stol, vrečke, torbo, dežnik v naročje .. in se srečno smejem. Uspelo mi je, peljala se bom kot človek.
V ušesi mp3 in dobri Kreslin .. in Siddartha … uživam in se počasi prepustim mislim, ki begajo sem in tja ..
ko se zavem, da opazujem ljudi, morda celo strmim v njih … nevljudno (tudi taka sem včasih), skratka, moje oči, ki vedno iščejo kaj zanimivega se zapodijo med ljudi in jih opazujejo. Ogledujem si obraze sopotnikov na niti ne nabito polnem busu in opazim, z grozo opazim, da so vsi skoraj, kot pravi Kreslin bivši ljudje. Iščem vsaj en razigran obraz, obraz kjer se ustnice smejejo … kjer oči živijo .. kjer se iz obraza bere sreča. Nič .. čisto nič.
Bus je poln dijakov, ki bi danes morali noreti od sreče .. šole je konec .. počitnice so tu, pa nič .. vsi turobni in vremenski … bivši ljudje … Grozno …. Vsaj meni.
Ponovno me odnese na zvokih Siddarthe in skoraj si že prepevam melodijo .. zadržujem se v svoji dobri volji in krotim zadnjico, ki na sedežu poplesuje v ritmu .. ko opazim zasanjan pogled. Še kako žive so te oči … zelo žive .. Sledim pogledu in oči se mi ustavijo na mladem dekletu, ki enako sanjavo gleda fanta … vrača mu pogled.
Ljubezen .. ja, ta se je peljala na tem busu. Sladki pogledi, majhni dotiki … nežno božanje oči … sreča ..
Bila sta kot v svojem .. balonu. Ni se ju dotaknilo vreme z dežjem … niti množica okoli njiju … niti počasna vožnja .. nič. Svet je bil tu zanju .. za njuno ljubezen .. zato, da ju osreči.
Takrat pa kot iz nebes se v mojih ušesih oglasi vokal Tomi-a, ki s svojim posebnim glasom prepeva .. Edini ..
Besedilo pa, kot da je napisana za ta hip .. ta trenutek, ki je zdaj .. in ga ni več …
Lepo mi je bilo na busu proti domu .. že dolgo ne tako … pa še sedela sem.