Dež

Sedim ob mizi, ko po steklu na oknu prične škrebljati ..najprej komaj slišno
.. nato pa vse siloviteje. Na gladki prozorni površini se hitro prikaže vzorec .. kapljice ujete
.. čakajo na prijateljice, s katerimi se združijo in spolzijo proti tlom ..
Veter se zaganja v okno .. zavija okoli vogala ..
Se umiri in spet pridobi na moči .. ponovno tuli,
kot bi me hotel priklicati ..
Nemirno sedim in pišem, ko me znova in znova prekinja.jo sunki,
ki se ponovno vračajo
… kot bi šepetali;
pridi ..pridi.
Skočim pokonci, ne zdržim več.
Ognem si jopico in stopim v temo na balkonu.
..
Sunek ..
še en ..
Preseneti me silovitost vetra …
Z desetega nadstropje se zagledam v poplavo luči naokoli ..
ko na obrazu začutim božanje, ki prinaša drobne kapljice dežja.
Obraz dvignem proti zvezdam, ki jih danes ni, skrite za zaveso oblakov
.. sramežljivo čakajo na naslednjo jasno noč.
Vdihnem … globoko,
s polnimi pljuči zajamem zrak,
svežino noči, ki jo prinašata veter in dež.
Ta hip sem srečna!