Noč obljub

Gledam v okna .. prazna in temna. Sem in tja kje luč še gori ...
vendar je okno prazno in prostor za njim .. tako zelo neživ.
Nikogar ni, ki bi se naslonil na polico ...
pogledal ven in srečal moje oči. Moj pogled, ki tipa po steklu
... ki so kot oči hiš .... in išče .. nekoga.
Nekoga, ki ga ni .. ki morda že spi, v toplem objemu
... morda sam .. enako nesrečen kot jaz ta hip ...
Sam v noči, ki me ovija v temo, ki duši moje stopinje
. ... ki me dela tako zelo samo ...
Koliko duš čuti enako, koliko src bije v objemu samote,
koliko neizživetih življenj, nedokončanih dotikov,
neizpetih pesmi sreče .. koliko ...
Tako zelo sami .. ker ne povemo, ker ne zaupam
...... ker si ne upamo ....