Če bi vedela

Hmmm, ja če bi vedela kakšen dan me čaka, bi ostala v postelji,
se pokrila preko glave in enostavno obležala.
Začelo se je že tako zjutraj .. torej ob 6,10, ko mi je pobegnil avtobus.
OK, pač počakala na drugega .. pridem končno na šiht, dvigala še kar ne dela, že kaj vem, morda 10 dni. Sranje, moja astma kriči na pomoč, ko sopiham po stopnicah …
Dobro, pač kašljam in se davim, pa inhalatorji .. nadaljnje pl ure,
ampak nekako preživim, to mučenje.
Potem prijetni del dneva, kava v dobri družbi, kjer se vedno nasmejem in nato delo.
No tu pa se je začelo komplicirat in se stopnjevalo do skrajnih meja.
Cel dan je blo vse huje in huje.. ne bom šla v podrobnosti ..
Tema… vse skup, ljudje so nori al pa jaz.
..
OK .. ura 15h gas domov .. po sina v šolo ..
Ampak mulc se je odloču za drugače potek dneva in jao jao ….
Kje mam pamet .. energije ni več..moči mi zmanjkuje ..
Ob 20h pišem tole jamranje .. in čakam al se mi bo odpeljalo al ne,
bom pričela kričat in bom kričala tako dolgo, da pridejo z uno lepo jopco,
ki se zapne na hrbtu,
mi stisnejo v rit eno iglo in me pomirijo ter odpeljejo na nujni počitek ..
..
Kje se jemljejo taki dnevi ..??
..
Mar bi zjutraj ostala doma … pa bi mi blo vsaj pol prihranjeno ..
Bom vedla za drugič!!!!!