Moje sanje

Stopala se mi ugrezajo, drobna zrnca mivke vztrajno lazijo v lahke športne čevlje
… obstanem, se sezujem, v desnici držim superge, v levici zvezek in pisalo
in počasi napredujem do mojega kotička.
Hoja je naporna .. stopam med šopi resaste trave,
veter se zaganja v moje prsi in mi mrši lase, ki vihrajo nekje zadaj za hrbtom ..
Sunki vetra mi razgalijo desno ramo, sapa ki boža mojo pregreto kožo je topla
… mehko spolzi preko rame in se splazi pod tanko tkanino
.. zleze po hrbtu navzdol proti trtici ..
Mravljinci se prebudijo … koračijo in povzročajo prijetno ščemenje na koži.
Telo se strese od ugodja, ko na sipini zagledam svoj kotiček.
Obstanem in opazujem.
Po glavi se podijo misli, kako zelo srečna sem,
da imam kraj kamor lahko pobegnem pred ostalim svetom in zadiham s polnimi pljuči,
brez, da bi me spraševali; ali si ok in podobne bedarija.
Še nekaj korakov in sem pri stolih.
Z roko počasi zdrsnem preko površine .. prsti počasi drsijo,
zaprem oči in pod blazinicami čutim grče .. brazde ….
Prijetno …
Sedem in se zatopim v pokrajino pred seboj.
Nikjer nikogar.
Sama
Pravzaprav ne sama,
Veter, morje, sonce in pesek
.. to je danes moja družba.
Tihi prijatelji, ki ne razočarajo
…
Dajo toliko kot želiš.
..
Sedim in se utapljam v omamnem vonju soli, vlažnega peska
in dišečih trav, ki se mešajo med seboj.
.. Šumenje valov, ki se vračajo znova in znova
in delijo s peno posejane poljube na peščena tla,
me uroči. Zrem preko klasja travnatih bilk proti morju,
pisalo in zvezek samevata na stolu ob meni.
Danes bom samo sanjal ….