Moč besede

Obiski v tišini, včasih skrivaj, včasih odkrito in odločno, pa vseeno brez ene same besede.
Kot tujca, ki se sem in tja srečata … brez pogledov v oči, brez besed … le tišina in hitrejše utripanje srca.
Besede so le tiste na papirju ki so edine tu …. edine priče naju … edini znak o najinem obstoju.
Edine, ki povedo, kaj je v srcu, kaj je v očeh … kot priče ljubezni … ki je živela, bila … živi.
Besede imajo moč … moč božanja, moč slastnih poljubov, ki dramijo telo ….
Od šepetanje sladkih obljub do bolečine, ko srd in bes pljuvata črke …. grobost,
odrivanje …. zanikanje …. prezrtost.
..
Človeški um je … usmiljen do nas človečkov … bolečine zbledijo in spomini niso več tako ostri, tiste lepše pa morda še polepša … naredi bleščeče … sanjave … Milostno nam pomaga preživeti … grenkobo, samoto
In nas nahrani s drobtinicami … kot biseri, ki jih niza …. biseri za dušo …
..
Bil si biser v mojih očeh .. še si .. brez očitkov .. brez zamere … ker ljubezen ne sodi … ljubezen daje.
..
.
Danes sem te obiskala … tiho, neslišno. Vedno znova se sprašujem zakaj to počnem, zakaj ..
Ni odgovora je le želja, da sem ti vsaj tisti hip blizu … ob tebi, kot nekoč.
In besede .. tiste današnje .. so priklicale solze. Ne sprašujem se komu so namenjene …
upam le da so izraz sreče .. ljubezni, ne pa hrepenenja in žalosti.
..
Bolečina je hudičev umetnik, ki piše z neusmiljeno odločnostjo najlepše in najtežje besede.
Jih piše z dušo, ki razdaja svojo globino …. in začuti jo tisti, ki pozna bolečino, ljubezen … srečo .. hrepenenje ..