Zaradi tebe me boli .. znova in znova se vračaš .... še sam ne veš kako pogosto.
Te želim odgnati ... zbrisati, pospraviti v zaprešeno omaro, skrito v temnem kotu ...
Pa se vračaš ... priplaziš ... kot pajčevina se nalimaš name, me oviješ
.... pajčevina, na katero se primejo solze ... tiste boleče, ki zdrsnejo ... padajo preko lic ....
Želim si pozabe .... miru .. le to si želim.
Ko pa zaprem oči, me objamejo tvoje oči, me poboža tvoj glas
... vdihnem tvoj vonj.
Čutim kako mi prsti spolzijo med tvoje lase, ko se privijava ....
Ehja ........
nekoč mi bo uspelo ... ostal boš v omari, kot okostnjak prteklosti
in re mi je ...USPELO ....
Ni komentarjev:
Objavite komentar