Jooj prav grozljivo je tole slišat .. .brat, je pa resnica …. Naše življenje je le iztekanje našega bivanja, kako pa ga bomo preživeli .. ja tu pa nastopimo mi …
..
Pa nisem imela namen pisat o tem. Že nekaj časa pa opažam, da nisem več s srcem pri stvari. moje pisanje je še vedno živo, zelo živo, pisanje na teh straneh pa čisto druga pesem. Zdi se mi, da imam tega počasi dovolj. Je pa hudič, ker se mi zdi, da se moj čas v virtuali še ni končal. Iščem nove opcije in ugotavljam tisto, kar poslušam že dolgo. Zelo majhni smo … res majhni in izrek znanke pred leti, ki je malce sarkastično dejala; jebeš državu, koju može tica, da preleti za jedan dan … tu še kako drži.
Torej kam naprej, kje bom zadovoljna? Kje bo moje hlastanje po besedah našlo vir, ki me bo nasitil …
Ja.. res je, manjkajo mi besede … pisci, ki bi jih hlastno brala. Manjka mi tisti občutek, ko zjutraj z skodelico vroče kave sedim ob PC-ju in brskam po novih zapisih.
Preprosto pogrešam besede. Ne me razumet narobe. Še vedno berem .. tudi tu se najdejo biseri, ki jih sledim ..
Jih je pa vedno manj in jaz jih pač pogrešam. Ne želim kritizirat in niti ni to moj namen. Te strani so namenjene marsičemu … ne le pisanju in .. tele igre, ki so jih dodali … in novitete, ki morda še prihajajo, bodo vzele še kakšnega pisca in še manj bo besed .. na mojo žalost.
Zato .. eko tu pa se obračam na vsa … kam naprej .. čisto preprosto, kje so dobro pisci .. vsak namig mi pride prav … veliko brskam po netu .. pa vseeno .. mi je morda kaj ušlo.
Hvala za pisarije, ki jih berem, besede, ki nas … polnijo, dovolijo rasti …
Ni komentarjev:
Objavite komentar