Vožnja z avtobusom iz centra Ljubljane proti Šiški … nič
hudo pretresljivega. Po navadi. Danes pa je bilo precej drugače. Že ko sem se
po Čopovi bližala pošti, sem opazila dva pretirano vihrava mulca, ki sta v višino
merila malo več kot meter. Človek se vpraša, kaj počneta sama ob tako prometni
ulici in nadaljuje svojo pot. Stanje na postajališču ob vihranju dveh
podivjanih mulcev, je bil izziv, tako za čakajoče, kot šoferje avtobusov, ker
ju je bilo dejansko povsod dovolj. Kot nepredvidljiva žoga sta skakala sem in
tja in predvidevati, kam se bosta odbila je bila loterija. Skratka, ko končno
dočakam bus številka 1, se počasi v gruči, ki je podobna grozdu vkrcamo in ko
pridem do srednjih vrat, glej ga zlomka, se na bus pri teh vratih prav na hitro
povzpneta podivjana otrok. Skoraj me podreta po tleh, brez opravičila se
poskušata skriti med nami, ki smo vožnjo plačali in se veselo hihitata. OK, pa
naj se peljeta zastonj, si misli in se odpravim proti koncu avtobusa. Pri kinu
Šiška pa se zgodba precej spremeni. Med menjavo potnikov, ki so vstopali in izstopili
sta se prebila do predzadnjih vrat, kjer sta našla svojo žrtev. Otroka,
pravzaprav šolarja, ki je bil za glavo večji od njiju in na njegovo smolo, je
bil na busu sam. Stopila sta k njemu in ga začela nadlegovati, tepsti po
obrazu, se zaletavati vanj in ob vsem tem, sta seveda motila tudi druge
odrasle, ki pa so stoično prenašali in opazovali njuno agresijo, ki sta jo
vršila nad tem osamljenim otrokom. Zadeva je prišla tako daleč, da mu je ne od
njiju iz glave snel kapo in se zakadil v množico, torej proti meni. Kapa je
frčala po zraku in ko je končala v mojih rokah, sem jo jasno vrnila lastniku,
podivjana otroka pa nadrla. V tem
trenutku smo prišli na postajo in skočila sta ven na pločnik, počakala, da so
se vrata busa zaprla in začela vanj metati sneg … morda tudi kamenje.. Kako je
reagirala ostala publika na busu … stoično, so se brigali zase … in še ne dolgo
nazaj smo se spraševali, kako je mogoče, da so v Indiji na busu posilili dekle,
pretepli njenega fanta … ZATO … KER
NIHČE NE REČE NIČ … KER NIKOGAR NIČ NE BRIGA …. Z A T O …
