Danes je bil lep dan, brez dežja … sonce počasi zapušča obzorje … njeni koraki pa so kljub vsemu hitri … Urno hiti po ozki tlakovani poti ujeti med stare hiše … senca, ki ji sledi je dolga …. Zvesto se je drži in jo spremlja … Jaz pa nemočno stojim pod obokom .. kot že tolikokrat prej in jo čakam. Opazujem njen prihod v ulico … ki zasije, ko se pojavi. Bliža se mi .. njeni drobni koraki jo vodijo proti meni in ko je pred mano .. se mi nasmehne … pozdravi in krene dalje. Sledim ji kot pes … samo s pogledom .. in si želim, da se nekega dne ustavi .. me ogovori … Do takrat pa .. bom tu .. pod mojim obokom … sam, čakal na zven njenih korakov .. ki jih slišim še preden jo opazim … ko zavije v mojo ulico .. na svoji poti proti domu …
Ni komentarjev:
Objavite komentar