To je vprašanje, ki me muči zadnje dni .. mesece .. in le upam, da se enako ne bom spraševala čez nekaj let ..To bi se mi zdelo grozno .. naporno .. pravo mučenje.
O čem govorim .. hja .. kar o vsem. O politiki, socialni krizi, o denarju, zdravstvenem sistemu, vrednotah .. in še bi lahko naštevala ..
Naj začnem nekje tam, kje je vzklila ideja ..
Pred časom je prijatelj Tomaž, ki je bil na obisku, takem delovnem (popravilo PC-ja), začel razpredati, da v naši mali pod alpski deželi ni svetle prihodnosti, ker vse jemlje vrag in da bo treba s trebuhom za kruhom .. njegovi argumenti so bili prepričljivi in tehtni. Vsi moji izgovori, moji dvomi, so se končali že na začetku, kajti njegovo raziskovanje je bilo že tako daleč, da mi je lahko postregel z vsemogočimi podatki .. dejstvi .. celo nepremičninami .. tam daleč v Južni Ameriki. Ko je ves navdušen govoril o novem življenju tam daleč od doma, se mi je vse skupaj zdelo nemogoče .. Preprosto predaleč, nekje na koncu sveta .. Ovire do tega paradiža .. preprosto prevelike.
Vendar pa ..
Črv v meni je pričel gristi že pri stavku, ko mi je omenil klimo .. če pomislim na zime, meglo, mraz, v njegovem zelenem paradižu pa od 22 pa do 28 stopinj … zame idealno … potem je tu še narava .. flora in favna … vse kot poezija in počasi sem pričela razmišljati z njegovimi očmi …
Moje življenje v domači Sloveniji, kaj mi daje .. od vremenskih tegob, kreditov, ki se mi vlečejo že vse življenje, služba, ki me ubija, politika, ki ji ne zaupam, zdravstvo, ki se seseda pod lastno teže svojega ega …in še in še, predvsem pa pokojninski sistem. Pri svojih 43 letih, ko imam za seboj že 23 let delovne dobe, jih od mene pričakujejo še 23 .. se mi preprosto vse skupaj upira, kajti četudi bom dočakala ta tako zelo želeni pokoj, bo moja pokojnina tako mizerna da z njo ne bo mogoče preživet. In potem sem prišla do zaključka .. ali naj rečem vprašanja; kaj me drži tu na tem mestu .. tu v tej deželi, ki jo imam rada, vendar se od te ljubezni ne da živeti?! Zakaj preprosto ne bi zaživela nekje, kjer bo moj denar nekaj pomenil, kjer bo dovolj mojih borih 400 – 500 €, kjer mi ne bo nagajalo vreme, sneg .. smog .. kjer bom z tako malo denarja lahko preživela … dostojno živela ….
Če grem .. le kdo mi bo pomagal pakirat … jao jao ………
Ni komentarjev:
Objavite komentar