Danes sem spet odprla tisti skriti predal … kjer sem te odložila … zaradi bolečine … ki je stiskala mojo dušo . . moje srce. Neslišni koraki so te prinesli … me popolnoma zasvojili, kot takrat pred časom .. ko sem sedela ob tebi … čisto blizu … brez dotikanja … Samo besede in pogledi … besede polne .. mehke in tople, pogledi .. božanja … misli hrepenenja. Spomini so še živi .. .topli. Grejejo kot jopica, ki si jo v pomladnem večeru ogrneš okoli ramen in moje temne oči … so postale žive .. in srečne. Oživele so … in spet pričele hrepeneti .. kot takrat.
Želje nikoli ne umrejo … samo potuhnejo se za kratek čas .. Čakajo, da si spet dovolimo .. in potem udarijo .. nas dvignejo, vzneseno ponesejo … dokler se mehurček sanj ne razblini na bodici … skali … trnju ..
Do takrat pa … sem v predalo s spomini …. srečna, na toplem in solze so obtičale za robom … tam kjer spi bolečina.
Ni komentarjev:
Objavite komentar