Srce

Včasih me prime, da skočim .. kar tako, na pamet. Brez pogleda kam .. samo skok. Potem pa … zastanem .. priprem oči in telo, ki miruje .. doživi ta skok .. ta odriv .. napetost … in nato dotik … Enkrat je trava .. mehka, vlažna in dišeče … predvsem pa visoka. Spet drugič je voda .. ravno prav topla … bistra …. Njeni spenjeni valovi me pograbijo … ovijejo, kot nestrpni ljubimec …. Potegnejo k sebi in mi vzamejo sapo … Prijetno spontano, sproščujoče. Včasih pa je skok v prazno .. in ko mi že zastane sapa .. ko onemim … se ujamem .. kar nekje …vmes … je nekaj, kar zadrži moj nevarni padec. Nikoli pa me ni strah … samo adrenalin in jaz .. in moje srce .. ki vedno zmaga … zaenkrat …