Biti človek

Veliko premišljujem o tem .. kaj pomeni biti človek .. Ta beseda je tako zelo ... raztegljiva .. dobesedno in v vse smeri ..
Človek .. to je vsak ... ampak biti ČLOVEK ... to pa ne zmorejo vsi. Zame je človek človek šele takrat, ko sprejme sebe .. druge .. in so drugi enako pomembni kot on sam. Torej nekdo, ki mu ni mar za druge ... in le misel ni dovolj, je treba še kaj več. Skrb za drugega, sočloveka, tujca ... klošarja, pijanca .. narkomana .. kurbo. Skratka skrb in spoštovanje od vsakega.
Me imate za naivno??
Vi kar. Jaz pa sem tista, ki se prebujam čista ... brez temnih misli, da sem nekomu vzela volje ... nasmeh .. srečo. In ta mir, ki ga nosim v sebi .. to je tisto največ.
Preseneča me koliko ljudi se opeva v nebo ... si gradi podobo, ki je ni ... je le nekaj namišljenega v njihovi glavi, bede revežev, zatiranih pa ne vidijo. In nikar mi ne govorite, da pomagate v Ruandi .. Keniji in bog ve kje še ... Pomagate doma, pri sosedu. ... v domačem kraju. Ne razlikujem bede tam in tu .. ne rečem, da na drugem koncu ne potrebujejo pomoči .. ampak, kdo bo pomagal doma ... ali je njihova nesreča, ki je kilometre daleč kaj večja od tiste, ki je na sosednjem dvorišču, za tisto steno, ki se dotika tvoje. Vsekakor pa je lažje pomagati nekje daleč ... ker nakažeš denar in tvoje DOBRO delo je končano ... če pa se odločimo pomagati blizu ... blizu sebe, je to čustveno zapletanje, ki ga ponavadi nihče noče.
Ne govorim o tem, da igrate sodnika ... temveč da ste le človek ..
Gre le zato, da smo ljudje .. in to ne le, ko se nas tiče ... temveč tudi, ko nekdo potrebuje našo pomoč. Včasih kričijo oči ... včasih telo .. usta pa ostajajo nema ... treba je gledati s srcem...