Au revoir

Danes sem kot vreme … mal taka .. mal pa taka. Pa ne zaradi vremena .. ampak zaradi nekoga, ki mi že malo najeda … predvsem pa jezi, ker mi ne dovoli, da bi lahko razumela. Včasih je dovolj le nekaj besed .. in se situacija zgladi .. in koliko časa vzame nekaj besed .. pet minit .. pol ure .. Hočem reči, da skoraj nič . in potem bi bilo jasno kje smo in zakaj smo in predvsem kaj smo, če sploh smo.
Kot bi gledali kozarec, ki se prazni .. prazni z izhlapevanje. Nič ne storimo .. .samo pustimo ga času, ki naredi svoje. Izčrpa ga in enkrat je prazne. Tako se počutim jaz .. še malo in v meni ne bo več niti kaplje … ki bi lahko obudila tisto kaj je nekoč bilo .. ker bo prepozno .. Čas neusmiljeno teče in le želja ni dovolj, treba je delati korake. Korake naprej …. Lahko tudi malo vstran, predvsem pa naprej … ker drugače ne napredujemo. Obstanemo in pričnemo … odmirati …
Tega pa si ne želim .. torej bom krenila po svoji poti .. kjer te ne bo … ker pač očitno ne želiš hoditi z menoj … vsaj sem in tja …

ob tebi so se v meni prižigale iskre