Ja in ni pomoči, vlak v tem hipu drvi navzdol, bremze če že so, so predaleč in jih ne dosežemo. Torej kaj … naj se prepustimo in uživamo?! Ja jaz ne .. nisem tak tip. Bremzam z vsem kar premorem … z roko, telesom, usti .. jezikom .. predvsem z besedo in zdajle bremzam ko hudič .. pa ne nuca… še malo in se bo strmina iztekla …
Vrglo me bo po zraku … z vso težo nekje odložilo … in potem se bom spet ozirala in spraševala, kaj za boga me je privleklo v situacijo v kateri sem … kaj mi je to treba .. zakaj nisem tiho .. v svojem kotu in počakam da mine?? Jebemti jezik .. res no!!!!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar