ponedeljek, 19. april 2010

Leteti


Leteti .. lebdeti … biti tam .. svoboden kot ptice …. Se prepustiti toku in zajadrati z vetrom. V dvoje ali sam??
Ja vprašanje .. kaj je lepše … bolje ….. prijetneje .. bolj nujno, željeno …??
Leteti sam in se prepustiti času, brez omejevanja … ko misli plavajo svoj tok, brez vsiljivcev (kajti tudi, ko so to ljubljene osebe … so sem in tja vsiljivci, ki posegajo v našo bit, ker jim to dopustimo, ker jih sprejemajmo, so pa vseeno vsiljivci). Skratka lebdenje v samoti … brez omejitev … in misli gredo, kamor jih ponese tok vetra …
Brezmejno .. svobodno …
In potem je tu lebdenje v dvoje … Tista sladka izkušnja .. v dvoje, ko v očeh uzreš tisto največ, nemoč in moč, ki se prepletata v vsej lepoti bistva … do zadnje kaplje predajanja … Kaj je lahko lepše … boljše …??
(tu nekako ne najdem dovolj lepih in močnih besed, da bi opisala tisto največ v dvoje … tisti, ki vam je namenjen moje zapis, boste tako ali tako razumeli o čem govorim, kljub temu, da je odnosu, ki je tako zelo pomemben ,… tako zelo … nad vsem … namenjeno tako malo besed .. preprosto jih ni … so le čustva, ki me ob misli na ta NAD … oblijejo in izpolnijo …. in razraščajo željo, ki je v meni)
..
So časi, ko bolj potrebujemo prvo in potem pridejo tisti trenutki .. ko je nujna želja, ki pogublja in razjeda, da smo v dvoje … povezani v pretoku energije … da se predamo …. sprejmemo čutimo .. delimo ..
Vse to nam daje dvojina …. Nato pa se s časoma pojavijo pasti … Pasti kot jame, ki nas pogoltnejo, ko ljubimo samoto … jo iščemo in je nujna … potrebna. Pasti v katere padamo sami … in če nas naša sorodna duša ne razume .. omejuje in ne dopušča lebdenja v samoti … potem je past zanka, ki se vztrajno zateguje …. Nas duši in na koncu ubije dvojino … počasi a zagotovo …
Lebdenje .. letenje v dvoje in v lasni samoti potrebujemo vsi .. brez izjem. Tisti, ki smo bolj čuteči … morda samoto še toliko bolj, kot dvojino … za harmonijo bivanja pa sta potrebni obe .. polovici .. v nekem normalnem ravnotežju, ki se prilagaja danemu trenutku … bivanja.
Biti … živeti, čutiti …. doživeti .. dati … prejeti … in iskreno zreti v oči, z zaupanjem v sopotnika na lastni poti …. to je smisle … načina bivanja po katerem hrepenim/o …

Ni komentarjev:

Objavite komentar