Predalnik ..

Odpiram predale spominov … drugega za drugim. Nekatere že davno pozabljene … druge odrinjene v oddaljen zaprašen kot .. pa ne pomaga. Naj se nabere še toliko prahu … ali česa drugega, vedno se pojavi orkan, ki razpiha navlako in spomini privrejo na dan. Pograbijo te s svojimi umazanimi kremplji … zasadijo vate zobe .. in se te lotijo, ko si najmanj pripravljen … spodnese noge, da pristaneš na riti .. NEMOČEN …
..
Potem pa so tu še tisti sladki .. prijetni, ko ob mislih nanj začutiš vonj trenutka pred .. po in med spominom. Ko okus v ustih obudi čar dogodka, ko čutiš vse dotike, mravljince … srečo in radost …. In ponovno podoživiš tiste lepe dogodke, ki hranijo stare dni …
..
Spomini, takšni ali drugačni .. so naši, del nas .. pokazatelj našega obstoja .. življenja .. naše stopinje skozi kratko večnost, ki nam je namenjena ..