Svobodno ujeta

Veš enkrat bom imela majhno kamnito hiško .. tam v hribih na Krasu … Ujeta bo med trse .. kamne …. in borovce .. oljke … Veter bo zavijal okoli vogalov .. jaz pa bom na toplem .. čakal. Zidana s kamna … poleti hladna … in ob večerih, ko bom sama mi bo z vetrom šepetala svoje zgodbe ……. Svoje skrite ljubezni, ko je bila zatočišče .. kot zdaj meni … morda tebi, nekoč …
Tisti dan, ko prideš bo neskončen … vlekle se bodo minute .. počasi v ure .. in nato luči tam v daljavi … žarometi vse bližje in igranje srca .. ko zaviješ na domače dvorišč.
In potem oči …. Tako žive … tvoje, ko me pogladiš …s pogledom in vse izgine .. sem le še jaz in ti .. in veter … ki brije …
Zapiranje duri .. polkna kot veke zastrejo okna … in nato si privoščiva . . kot lačen hrane .. privoščiva drug drugega … Zjutraj dvoje prepletenih teles … pod pernato odejo … spim na tvoji roki … sanje … o soncu, sreči …. glini .. vretenu .. Si lahko zamisliš .. Daj, pripri oči .. in podoba mene in tebe … ko sediš za menoj in prsti skupaj, prepleteno slonijo na glini .. mokri, drseči … ko pod čutnimi blazinicami nastaja skleda … globoka in velika … kot pehar.
Ja .. sanje …..