Vdor

Hodim po tvojih sobanah
.. se dotikam sten …
mehkih robov
…. kot zaokroženih bokov ….
Ob stenah kot oknih se pomikam počasi
.. vdihnem .. in obstanem tam,
kjer se lomi svetloba
.. na praznem stičišču ..
Kam zdaj .. levo, desno .. naprej …
Zaprem oči, za trenutek obstanem
… in stopim v neznano …
počasi, kot slepec …
vse tja do dotikov
…. iskanja … najdenega ……..