Ahja ....

Tvoje stopinje v meni odpirajo vrata neskončnosti; lep stavek tole a ne … ali pa; kljub temu, da se sploh ne vrtim v krogu, se mi vsak dan bolj vrti.

Prebrala sem en zelo kratek blog, ki je v nekaj vrsticah povedal tisto največ kar lahko pove ljubezen.
..
Ahja … ljubezen. Kako želeno, iskano .. prekleto .. osovraženo in še in še stanje je ljubezen. Vsi si jo želimo .. bojimo, a vseeno hrepenimo po njej, jo iščemo … in če je ni .. smo prazni, neizpolnjeni … nesrečni. Skozi leta opazovanja ljudi se mi zdi, da smo raje nesrečno zaljubljeni kot pa, da bi sploh ne bili zaljubljeni. Četudi smo nesrečni in nam ljubezen ni vrnjena …ali uslišana .. smo nekako zapolnjeni .. s hrepenenjem .. in tudi to je nekaj. Daje nam občutek da živimo, da smo. Če pa smo brez želje … brez hrepenenja in ljubezni, se počutimo prazno .. neizpolnjeno …
Življenje pa nas vodi po svojih serpentinah … nam nastavlja pasti …in nam ponuja drobtinice … drobne male, ki nas še bolj zapeljujejo … mamijo … in iz nas ustvarja umetnike … poete, slikarje …. romanopisce …. Romantike, ki svoja čustva zlivajo v svoja umetniška ustvarjanja … in ljubezen je največji navdih … no še en je .. nesreča, te pa si ne želimo …vendar tudi v tej drugi skrajnosti ljudje ustvarjajo največje umetnine.
Ne verjamete?? Poglejte zgodovino in boste videli, da ne govorim na pamet … vsi veliki umetniki od piscev, slikarjev, glasbenikov .. vsi so imeli svoje ljubezni, tako moški kot ženske …. Pisali so od sreče, hrepenenja … ali pa zaradi nesreče …. samote, zavrženosti .. Močna čustva, ki rojeva močna dela …. šibkih ljudi, ki so postali velikani … Šibki v trenutku svojega navdiha, ko jih je nezadržna sila gnala k ustvarjanju …. dela, ki jih je postavilo na oder velikanov, mojstrov … ki jih občudujemo ..
Srečni tisti, ki imajo svoj navdih .. srečni tisti, ki imajo svoj …. način, pot .. kjer izrazijo svoja čustva … srečni tisti, ki so našli sebe v umetnosti …