Nevednost je blaženost

Pa razmišljam .. kako res .. kako zelo drži zgoraj napisano!!
Pomislite, koliko lažje je, dokler ne vemo .. recimo, da smo bolni,
da nas bo v kratkem obiskala kakšna komisija s kaj vem kakšnim hudim razlogom,
da nas naš ljubi/a vara, da bo jutri potres …
Vse te informacije nas naredijo nesrečne .. blaženost izpuhti kot oblaček.
Milni mehurček poči .. sanje se razblinijo .. in vsega je konec.
Naša varnost se zruši, kot hišica iz kart .. tla se zamajejo,
ostanemo sredi kupa ruševin, ki nas dušijo … ubija
.. in to počasi.
Hrepenimo po podatkih, ki nam nemalokrat prinesejo žalost in bedo.
…
Pa vseeno jih potrebujemo, ker živeti v nevednosti .. negotovosti,
čakati ali še huje, odlašati
… zame je to še veliko huje, me razjeda,
me prav počasi pogublja.
Podatek ali informacija .. torej znanje nam omogočita,
da se pripravimo …
Je že res, da je včasih težko, še težje pa je biti neveden
in nekoč kasneje doživeti, da te zagrne kup,
pokoplje pod seboj in se počutiš
izdanega,
ogoljufanega,
oropanega.
..
No kako pol
je res al ni,
da je nevednost blaženost???