Nasedli

Včasih smo naivni in nasedemo .. tudi v virtuali in potem se počutimo tako,
kot tile veliki kosi ledu na sliki. N A S E D L O .
Med nami je veliko takšnih, ki se jim jebe za bolečino drugih. Delajo kar se jim zljubi, bruhajo besede malomarno in brez premisleka. Posledice jih ne zanimajo. Pomemben je njihov EGO, ki jih dviguje v oblake, prI tem pa se slepijo. Slepijo, da so srečni.
Kajti človek, v takšnih kratkih znanstvih ostaja osamljen ... do daljših in globljih prijateljevanj
največkrat ne pride. Brezobzirnost odriva ljudi in veča osamljenost. Iskanje vzrokov in napake za nesporazume in konflikte pri drugih, pa odriva ljudi. Treba je biti pošten, se zazreti vase in poiskati svoje pomanjkljivosti, napaka ... kajti, vsi jih imamo ... vsi brez izjeme.
Eni jih priznamo, se jih zavedamo .... drugi pa, so naj naj naj .. brez vsakega madeža ..
No ja, kakorkoli .. plehkost, površnost in neplemenitost se kmalu spregleda.
..
Tista druga stran .. prijazna .. poštena, iskrena .. včasih naivna, pa je lahek plen za te
»plemeniteže in veleumneže«. Srečanja pustijo rane. Ene so globoke, druge manj
... vse pa pustijo brazgotine. Čas malo omili robove, jih obrusi ... pot do tja pa je dolga.
Polna nezaupanja .. bolečine, žalosti in osamljenosti. Cena za »biti naiven« je visoka.
Vseeno sem pa sem in tja raje »naivna«, kot biti čan drugega tabora,
kjer je tema ... večna tema. Kajti prižgati luč v taki duši je skoraj nemogoče ...
.. obsojeni so na osamljenost, kajti na svetu ni osebe, ki bi lahko zadovoljila njihove potrebe, četudi srečajo svojo lastno sliko ... je ne sprejmejo, ker na njen najdejo napake ...
Ja prav ste slišali, napake, ki jih pri sebi ne vidijo ..
Mal bluzim .. ker me jezijo brezvestneži, ki jih je vedno več ...
Šic .. šicccccccc ..... proč bedaki, ne potrebujem vas!!!!!