Minsko polje

... ko zaceli rane .. gre naprej .... brez obžalovanja ...

Vem, da bo marsikdo dejal .. da pretiravam … prav, njegovo mišljenje je njegova pravica, jaz pa trenutno čutim tako.
Premišljujem o odnosih, ki jih imamo ljudje med seboj, o načinu komunikacije, o razlogih za nekatera dejanja …. in besede, ki jih uporabljamo … dejanja, ki jih napletamo nekatera dobro voljno in dobro namerno, druga zahrbtno in potuhnjeno … in mi pride na misel, kot bi hodili po minskem polju …. kot bi se obstreljevali …. in mnogi med nami ob tem še uživajo …
Zanimivo je opazovati nekatere, kako pripravljajo teren … kot manever .. kot najboljši vojaki. Vzamejo si veliko časa … premislijo vsako potezo, predvidijo vsak odgovor…in nato zadajo boleč udarec, nastavijo mino .. past in žrtev nevede stopi vanjo … res je, da ni fizičnih poškodb, vsaj ponavadi ne… res je, da rane niso vidne na zunaj, vsaj ne tistim površnim …. Ranjeni pa še kako občuti bolečino … prizadetost … izdanost. In verjemite boli … zelo boli. Pa saj to že sami veste … vsaj zdi se mi, da ni nikogar, ki tega še ni izkusil in ne bojte se, ni vam treba na glas priznati, da vas je bolelo ….
Čeprav s priznanjem … ja res se razgalimo … ampak pokažemo, da smo sposobni čutiti …
to pa je nekaj lepega …. in ko smo pripravljeni še priznati .. to pove o nas veliko. Pove kakšen človek smo, pove, da se zavedamo bolečine … ki jo lahko prizadenemo drugemu, da znamo čutiti do drugih … da se ne sramujemo in o čustvih govorimo, tudi ko niso najprijetnejša, da ne bežimo pred njimi ….
Hmmmm in pove nam še nekaj …. da najverjetneje nismo en od tistih, ki nesramno nastavlja pasti in mine …. za fizične bolečine … in se nato v svojem varljivem oklepu brezčutnosti naslaja ob bolečini drugih … bolno in izrojeno.
Ja, minsko polje in obstreljevanje .. z veliko mero nevoščljivosti zunanjih opazovalcev, ki z veseljem posegajo z ne umestnimi in neumnimi opazkami in poskušajo vplivat na potek dogodkov. In kdo to vzdrži …. ? Tisi, ki razmišlja iskreno, ki deluje spontano …. in ki premore pravo mero taktnosti in intuicije … da se spretno kot plesalec premika med pastmi ….. in z nasmehom na obrazu živi življenje … in tudi, ko stopi sem in tja v kako past .. ne obupa, ne kuje maščevanja …. pač pa si zaceli rane … in krene novim doživetjem naproti
…. previdneje …… pa še vseeno spontano, brez preračunljivosti ….
…. Ker pač verjame v srečo ….