"Sorry Seems To Be The Hardest Word"

………. Naslov neke pesmi … ki je izpoved .. ali le želja po uspehu … pa vseeno resnica, ki je tako zelo trda, kruta ….. ubijajoča …

Ob poslušanju pesmi dveh isto spolno usmerjenih K.D. Lang & Elton John "Sorry Seems To Be The Hardest Word" … se sprašujem v kakšnem svetu živim … Kaj je bolj pomembno .. da ljubimo .. ali da obsojamo, ker nekdo ljubi na način, ki ga ne razumemo .. Kdo smo, da sodimo, da jemljemo pravico, da si dovolimo soditi, kaj ni ljubezen tisto, kar naj bi nas vse vodilo k miru, zadovoljstvu … Ali so nekateri med nami res tako zelo … omejeni v svojem bolnem razmišljanju …kam gre svet, ko nam preprosta vrednota kot je spoštovanje … vzbuja strah … nas dela majhne, nemočne, prestrašene in bedne …. Medtem pa življenje polzi mimo nas .. brez, da bi ga živeli … odteka skozi napačne kanale in namesto, da nas bi polnilo .. nam jemlje energijo .. razum … in nas dela nesrečne ..

Kako zelo bedni so nekateri med nami … kako zelo bolni …. Kako zelo PRESTRAŠENI !!!!

..

ČLOVEK bi se moral zavedati svoje majhnosti … človek kot posameznik … bistvo bivanja, kot ga dojema moja malenkost je, da si srečen …. in onesrečiti nekoga drugega .. je daleč od tega, da bi lahko osrečil sebe …. In ko prizadeneš tujca .. samo zato, ker ga ne razumeš … je bolnooooooo …..

Samo toliko ….

http://www.youtube.com/watch?v=7Cc8TI1KomU

Sama

Včasih se počutim tako zelo sam … čeprav me obdaja družina, je v meni praznina, ki je ni mogoče zapolniti. Večino mojega časa te praznine ne zaznam .. kot, da je ni, potem pa pridejo trenutki, ko me ta praznina pogoltne … popolnoma prekrije in navkljub vsemu viku in kriku okoli mene … sem SAMA.

Ta občutek me razjeda … jemlje moč in me dela …. majhno … ranljivo in ne morem mu ubežati … čeprav si želim in se trudim ..

In potem se pojavi v mojim mislih stavek, ki sem ga slišala že neštetokrat ..rodiš se sam .. in umreš sam …

Žalostno ….

Šok …

Sploh ne morem dojet, da je človek .. tako zelo butast .. preprosto nimam druge besede za to kar se dogaja po svetu. In očitno je, da ne bomo prenehali z uničevanjem dokler ne bo prepozno.

Prav žalosti me, ko gledam dogajanja .. zadnje čase posnetke z Madžarske …Kaj res ne bo konec bedarijam, kaj res ne bomo prenehali z uničevanjem … ali res potrebujem vse novitete, ki nam kao olajšajo bivanje, v resnici pa nas zastrupljajo. Vsa tehnologija, ki jo imamo, je bila narejena, da nam olajša delo, da nam prihrani čas .. v resnici pa imamo vsi vedno manj čas …

Zakaj nas je tako malo, ki se bojimo posledic, ki bodo dolete vse, tudi tiste, ki že danes živijo na robu, umirajo zaradi žeje, lakote ….

Bedni smo in nekateri se bojijo vsiljivcev iz vesolja … če je pameten, kdorkoli že tam daleč, se nam ne bo približal, ker smo … u n i č u j o č i  …..

Vse spremenimo v drek … ki ga ne znamo pospraviti ..

Nekaj dejstev nesreče na Madžarskem:

stranica bazena je dolga 3.5 km … si lahko predstavljate bazen, izteklo je slabih 4% .. torej jih je ostalo še 96% … si je mogoče zamisliti tako obsežno katastrofo, nihče ne more predvideti posledic na eko sistem … govorim o tem, kdaj, če sploh kdaj .. bo ta zemlja spet zaživela …

In vse le zaradi D E N A R J A  ….

Sanje …

Doma .. bolna, naveličana čaja .. medu in limon … TV .. redni spremljevalec ali naj rečem nanizanka Boston legal  (hvala bogu za Torente).. in potem nek odlomek … samogovor, ki v angleščini zveni .. tako zelo bogato povedano, da me pahne v razmišljanje …

….

Sanje, ne tiste ponoči .. ampak tiste, ki se splazijo v naše skrite predale … podzavesti in se razraščajo .. bohotijo in rastejo v neverjetne razsežnosti … dokler … se ne realizirajo .. če se sploh kdaj.

Če se ne, potem rastejo, vsaj ponavadi. Redki so, ki ne sanjajo …sanje so njihov, ali naj rečem .. naš beg iz reale .. so zdrave, dokler so ..uh kako naj rečem?! Zdrave so, dokler nas ne obsedejo, postanejo naš gospodar … mučitelj, ki nas žene preko … mej razuma …

In če se realizirajo … kaj potem .. ?? Smo osiromašeni … oropani od samih sebe …?! Odvisno od sanj, ki smo jih vztrajno gradili …. sestavljali, dopolnjevali in na koncu doživeli. So polom ali uspeh …?? Spet nekaj kar smo si zakuhali sami … v svoji glavi … v naših mali celicah …. In hudič nastane, ko je scenarist, režiser naših sanj, to smo mi sami, boljši od reale v kateri živimo … in je realna slika zbledela kopija naših .. sanj … ki nas v tem primeru sesujejo .. in pahnejo preko roba.

..

KAJ POL, SO ZDRAVE ALI NISO …?? KLINC PA DILEME ….