ponedeljek, 4. april 2011

En tak čuden ..dan

Evo danes sem se po dobrem tednu vrnila v službo .. tok dolg ponedeljek, da te kap .. Kljub soncu se mi ni ljubilo niti do Antusa, da bi nakupila materila, ki mi ga že zmanjkuje … bom jutri .. mogoče ..
No ampak sem se pa spravila nad MOL , ki mi mal pije kri. Zakaj gre .. za kolesarje .. kolesa … in parkiranje naših kolesarskih konjičkov. V času, ko vedno več poslušamo o tem, kako se je potrebno ogniti uporabi avtomobilov, ko dostopamo v  mesto .. ekologija … zdravje in bla bla bla .. pa se je MOL odločila, da bo zaradi nekakšne ureditve določena stojala za kolesa pač ukinil .. mislm ,…
Jezi  me .. in to zelo
Pred obnovo starega Centromerkur-ja, ki kraljuje na začetki Trubarjeve ulice, so mestni veljaki obljubljali kako se bo ta del ulice, po prenovi vrnil v staro podobo. Pomeni, da bodo vrnili drevesa, klopi in stojala za kolesa, ki jih je bilo tam kr nekaj in še vedno premalo. Stojala niso bila neka stara, temveč te novejše štange, ki ne kvarijo izgleda .. in so se v Ljubljani kar lepo prijele ..
No in pol smo dobili trgovino … visokega cenovnega razreda v kateri se zadržuje več zaposlenih kot kupcev .. ampak itak ni važno kok je obiskovalcev … verjetno prodajo kake tri izdelke na dan in imajo za stroške … glede na cene .. pa pustimo to. To sem omenila z enega samega razloga, ker stojal za kolesa ni več in po današnjem pogovoru  sem sogovorniku z MOL-a na drugi strani telefona očitala, da se očitno kolesa ne skladajo z eminentno trgovino, ki smo si jo privoščili v Ljubljani … me je ta gladko zavrnil, da je dovolj drugih lokacija, da je bila sedanja ureditev potrjena s strani podžupana … in bla bla bla … FAK OF ..mislim kdo pa ste in kdo vas je postavil na ta položaj .. klinci se pripeljete na delo z avtom direkt do vrat .. pol pa meni in drugim odrekate pravico, da si kolo parkiram blizu službe .. mamico vam je…..
Kakšno sprenevedanje in  … sploh ne vem kako naj napišem kaj čutim .. trgovina, ki so jo postavili v tej stavbi … umira na obroke, ker je kupna moč ljudi tako majhna, da se sprašujejo kaj bodo dali v pisker, ne pa da bi si kupovali krpice za vrtoglave cene … Ekologija .. čist zrak .. drek vse skupi .. Ljubljana postaja mesto za tajkune, mafijo in politike, ki živijo od našega denarja, ker smo pač hlapci … Res me zanima komu so šla v nos ta stojala in res me zanima, če bodo vrnili klopi .. in potem upam, da se bo vrnila vsa smetana Ljubljanskega klošarstva, ki je pred obnovo spala na teh klopeh .. jih imela za posteljo in wc … pa me pol zanima kako bo nobel  štacuna to prenesla …. In baje bodo na tem mestu odprli gostinski vrt …. A jih ni že dovolj … aja .. narod pjance .. sorrryyyy sem pozabila ….
Sramota, namesto, da bi spodbujali ljudi, da na delo kolesarijo, ko jim vreme to dopušča … itak nima smisla .. me zanima kaj bo naslednji korak … Ljubljana mi je všeč, postaja urejena … no do danes sem to tko vidla .. zdaj pa se mi zdi, da so me nategnili in da postaja mesto za … neko elito .. vsi ostali pa v geto ..D R E K … VAM KAPLA NA MOŽGANE ….
Zdaj pa rečte temu LUNA.. PMS .. AL PA NAVADNA BABJA TEČNOBA ...

ponedeljek, 21. marec 2011

Včasih ..


Včasih ..
Včasih bi se rada obnašal tako kot otroci… Z nogo bi udarila ob tla in rekla ; ne grem se več!! ..točno to bi naredila …že samo misel na to, mi prikliče nasmeh .. kako debelo bi gledali , se spraševali kaj mi je, ali mislim resno in podobno .. Jaz pa bi z brado sunila proti njim, se zavrtela na peti in odbrzela .. kr nekam … Včasih ima res dovolj in mislim D O VO L  J  ..zakaj sem vedno jaz tista, ki mora bit zrela, odgovorna … zakaj …
Drek vse skupaj .. kok mam dost …

nedelja, 6. marec 2011

Kje so meje ..


Zadnje čase se veliko govori o modi in kako bodo z pist pregnali prelestno suha dekleta, ki bodo morale imeti normalno konfekcijsko številko … In se sprašujem .. kaj pa je sploh normalno?? Je normalno, da je številka 42, ki je bila pred leti številka prej močne .. kot normalne ženske, danes miniaturna ..
Zakaj sploh pišem .. ane?! Zato ker nekako ne štekam, kaj je tem modnim oblikovalcem, ki se mi včasih zdijo tako zelo egocentrični (v katerem drugem času bi jih strpali v luknje in pozabili na njih), da se velikokrat sprašujem .. ali se norčujejo, mi mali ljudje, pa ploskamo njihovim .. milo rečeno odbitim novitetam, ki niso niti za na cesto, niti v omaro, morda v vitrino, kot izdelek, ki si ga je morda vredno ogledati. Obleka, ki ne nudi udobja, ki ne omogoča sedenja in ki ne služi svojemu namenu, je zame samo nekaj nepotrebnega. Ne me narobe razumet. Rada imam lepa oblačila .. modo, se pa mi zdi, da se fura neke skrajnosti, ki niso več »normalne« .. bi rekla bolne.
In ko počasi kao močnejša dekleta izginjajo (KAOOOOO) z modni pist .. in se nekateri tolčejo po prsih in si lastijo zasluge za to .. se na drugem koncu sveta dogaja še nekaj bolj neverjetnega .. moški bo na pisti zamenjal žensko … Ne verjamete .. na spletu je veliko slik manekena, ki zamenjuje ženske in to se dojema kot višek nečesa .. sploh ne vem kako naj to imenujem … halo, kaj pa obline … kaj pa zadnjica, prsi .. ali je za »dobro« obleko že dovolj obešalnik. Nič ne rečem, dečko je lep .. ampak njegovo podobo vidimo, ko ga obdelajo vsi modni stilisti, maskerji .. in bla bla bla …  Ženska pa je ženska .. in ko moški prevzame njeno podobo .. ???? whayyyyyyyyyyyy …
Zame je lepa ženska Ava Gardner … Grace Kelly …Monica Bellucci … ni mi važen rod, rasa .. morda sem res naštela le belopolte ljudi .. vendar občudujeml tudi druge, recimo Nube … zame najlepša temnopolta rasa na svet .. njihovo prirojeno lepoto … naravnost, brez vseh maž ..kiča …
Kam gre ta svet .. skregano z vso pametjo .. verjetno ap so razlogi povsem vsakdanji .. moški pač nima PMS …. Nima želje po otrocih, če pa jih ima, so ti pri ženi …in bla bla bla …
In še pomislek, kdo so ti modni kreatorji, .. ali še bolje kaj so ....
Bruha se mi ….
http://www.rtvslo.si/zabava/moda/andrej-pejic-za-victoria-s-secret-pod-noz/252437
Andrej Pejić

Andrej Pejić

Andrej Pejić

in sedaj še ŽENSKE ....


pa še primerke "moškega"
Ali se ob vsem tem sploh lahko vprašamo kaj je lepše .. bolj zdravo .. ali naj rečem NORMALNO ...??!!

četrtek, 13. januar 2011

Skok v preteklost

Sem in tja se nas kakšna reč dotakne tako zelo, da imamo občutek, da imamo krila .. tista krila, ki nam dajo čudežno moč .. tisto moč, ki bi nas ponesla v svet skoraj vsemogočnih, moč ki izniči zlobo v nekaterih ljudeh, moč ki daje zagon obupanim, ki spreminja .. okolico ..

..

Tak občutek je bil po mnogih letih prisoten v meni ... v mojem svetu .. žal le v mojih sanjah ... Bil je tako zelo močan .. tako zelo ...... neopisljiv .. samo moj ..

..

Sanje

Obisk .. veliko ljudi .. neko praznovanje ... jaz in moj partner .. sedanji. Odprejo se vrata in vstopi ON ... moja ljubezen iz mladosti ... človek s katerim sem neko kratko obdobje delile vse velike stiske mojega življenja ... človek, ki se me je dotaknil .. na način kot le malo kdo .. in mi dovolil, da sem se ga dotaknila z enako močjo ... silovitostjo ... bil je ljubezen mojih takratnih dni ....bil je moj prijatelj ...

Stik ... pogled v globino oči .. do .. do dna .. in vsa okolica je izginila ... Stopil je k meni .. prijel moje dlani in pogovor brez besed .. zamolčane in potlačene globoko nekje, so rezale tišino ... besede, ki sva si jih brala z ustnic .. in potem zavedanje, da me moj partner opazuje ... in z njim vsa množica. Sila privlačnosti, ki je prodrla skozi preteklost je bila premočna ... bila sem prešibka .. preveč željna občutka ...preteklosti, ki me je napojil kot dež puščavo ..

V nadaljevanju sva odšla, spremila sem ga .. nekam ... se poslovila in ostala sama .. popolnoma sama.. Občutki so preplavili moje telo .. sreča ... samota ... zavedanje ... in nato spoznanje; DOMOV MORAŠ ....



Tu na tem mestu sem se zbudila, v napol budnem stanju sem zadrževala sapo in čakala na očitke partnerja, ki je spal ob meni .... nato surovo zavedanje; bile so le sanje .. pa tako zelo žive ... moje ....

nostalgija, ki me boža .. nosi, tja daleč nazaj ...
http://www.youtube.com/watch?v=zyf5PtIWqqE

torek, 28. december 2010

Pismu ej ..



Ja res sem tko začela. K mi tamau stop na živc, bi ga lahko stresla s hlač .. pa še s kože ..
Res so prazniki pred vrati, pravzaprav smo že na polovici, pa to ni nobena garancija, da je v hiši mir. Moj, pardon, najin sin je … dislektik. Ker je ta pizdarija lahko velik problem, sem prijala bika za roge in po 2. letih, končno dobila odločbo, da ima določene prilagoditve v šoli .. že tko sedim z njim cele dneve in posledica je, da se je navezal name .. čist preveč. Vse .. res vse, želi delati z menoj. Ok, pa sva ustvarjala iz fimo mase .. kmalu je začel zgubljati živce in to tako hudo, da ga sedaj ne želim met več ob sebi, ko ustvarjam. Sem ga usmerila v risanje … ves navdušen je začel .. ga vodim … skozi umetnost …
Matr, čist sem skrenila … hotela sem govorit o njegovih izpadih in o izpadih, ki jih imata oče in sin. Jaz pa vmes za amortizer ..
Tega več ne zmorem, ne zdržim. Sem zagrozila, da bomo šli narazen .. pol pa sem imela slabo vest .. ampak sem res na robu. Ne znata nehat, jaz pa tega ne morem več poslušat in še zdravo ni. Se sprašujem, kdo je večji otrok, oče ali sin. Tudi oče ne zna popustiti.. oziroma, taktično speljati zadeve in olajšati lajf. Če pomislim, kako bi bilo, če bi še jaz skakala na vsako žogo, ki mi jo vržeta .. že zdavnaj  bi bili vsi pod ključem .. ena jebaaaaaaaa..
No tud mama ima disleksijo, če slučajno najdete kako napake .. klinc ……

ponedeljek, 13. december 2010

Sreča … ali občutek, da si ogoljufan



Čuden naslov .. ja je. Kar nekaj časa sem premišljala kaj naj napišem na začetku .. kaj je tisto, kar zaznamuje to zgodbo …
Naj začnem pred dvema letoma ….
..
Prijatelj se je oglasil pri nas, da popedena naš PC …. In ker z partnerjem skupaj delata, je jasno kmalu padla beseda tudi na skupne projekte .. oziroma želje in tako sem izvedela, da ta prijatelj resno razmišlja .. o velikih korakih, ki jih je sposobno bolj malo ljudi. Prodati svoje imetje in oditi s trebuhom za kruhom, kot so to počeli naši pradedje in dedje, babice in prababice … Sicer ne tako zelo na nož, kot so to počeli oni, temveč z razmislekom, raziskovanjem in seveda z daljšo ekspedicijo v ta oddaljen svet. Mene skeptika sta kmalu utišala z argumenti v slogu; kaj ti še nudi domovina … s kakšnim denarjem boš živela v pokoju, če ga boš sploh dočakala, da ne govorim o zimah, ki nam v LJ ni ljuba …
Skratka, kmalu se mi je to zdela precej sprejemljiva rešitev … seveda, da on odide naprej, tam živi, srečno in uspešno .. uspešno ne po nekih hudih merili, temveč, da človek živi neko dostojno življenje. Samo to …
Dve leti je dečko, ki je tam nekje med 40.-50. letom pripravljal pot. Vzel si je dva meseca časa, za odkrivanje svojega prihodnje raja, navezal stik z konzulatom, preveril nepremične … skratka načrt izdelan do potankosti …dobil celo sponzorja, pri nas v SLO govoril z oblastmi o svojem projektu .. oziroma načrtu … Pripravil neko poslovilno večerjo in krenil na pot ..
Prijatelji so bili navdušeni … človek uresničuje želje .. daleč v svetu, na drugem koncu planeta .. SAM ….
Ko je prišel v tem novem raju do interneta je spisal svoj prvi blog. Bili smo srečni. Še je živ … tam je … sredi raja. Bil je v velikem mesu južne Amerike … smog, revščina .. šok ..
Kmalu je ugotovil, da bo hitro brez denarja, če bo vsakemu prisluhnil …španski jezik, ki ga ne obvlada najbolje, je velika ovira .. vendar si s svojo angleščino in predvsem preprostostjo in iznajdljivostjo pomaga … sledila so pisanja .. veliko navdušenja nad Indianci … in globoko spoštovanje do teh ljudi.
Potem pa .. šok zame in verjetno še za koga … četrto pisanje …me je vrglo na rit. Če je v prejšnjem pisanju opisoval prvi stik z džunglo … (Dons sm meu prvi stik z totalno naravo, (sm biu kr mal ‘zadet’ od tega)) .. prijetno je bilo prebrat tale njegov stavek. Danes pa … besede (Po …….. hodim z zamegljenim pogledom, razfukano duso ….).
Stiska … osamljenost … v sveti bogu za hrbtom …in se sprašujem; kaj je sreča, ko se ti izpolnijo želje … ali ko se zaveš, da si srečen tako kot si … Ali smo ljudje sploh lahko srečni taki kot smo … ali res potrebujemo vedno znova neke izzive …. potrditve …. Vem, da če bi šel na to pot v družbi, bi se vse skupaj sprevrglo v neko divjo avanturo … ki bi bila daleč od tega, kar je bil njen namen. Toda tudi to, kar se dogaja sedaj ni ravno to, kar je pričakoval. Res je, ni se odrekel načrtu (zaenkrat še ne), znašel pa se je na potovanju, ki mu je dalo veliko več, morda preveč. Izkušnjo, ki je ni pričakoval …. Duhovno potovanje …..iskanje … in tam daleč .. je na nek način ugotovil, da je velik del njega ostal doma …. v malomeščanskem močvirju (kot piše v enem komentarju ...) …
Dečko tam daleč, veliko ljudi misli nate, upam, da čutiš  …. da se zavedaš .. Še 1x pišem isto; če ti življenje postreže z limono, si naredi limonado in poskrbi, da bo ravno po tvojem okusu … ti si tisti, ki vlečeš niti .. pesimizem in smog velikih mest pusti za seboj in pojdi naprej v prihodnost …. In predvsem vrni se …

torek, 7. december 2010

Zakaj že .. je vredno??

Zaradi nasmeha mojega sina, zaradi dotika rahle ledene snežinke, ki me nežno pogladi, preden se ob dotiku z mojo vročo kožo spremeni v kapljico, zaradi mivke v crocsih, zaradi vlažnih dlaneh, tik pred poljubom v rosni mladosti, zaradi glasbe v hladnem mokrem jutru, ko se drenjam na busu in me ritmi odnesejo v sanje. Zaradi vonj po svežem kruhu, zaradi mehkobe objema in iskrenih oči, zaradi komuniciranja brez besed ... zaradi sonca na zaspanih vekah, zaradi črk neprebranih knjig ... zaradi ukradenih nasmehov ...skritih pogledov .. Zaradi zaupanja živali, zaradi lepote planeta ... in iskrenih ljudi .... prijetnega žgečkljivega občutka, ko ti polž leze po roki ... ..zaradi vsega tega je vredno biti tu ... in še kaj bi se našlo ...
Saj vem da sem mal nora .... ampak vse to je .. lepo ... prijetno ...


....

Danes pa so bili v jutru z menoj udarni Ramstein, nežen Robbie Williams, sanjava Norah Jones, divji Chris Doherty in argentinski tango v izy Jazz izvedbi francoskih virtuozov ... Zmešnjava glasbe, vsaka po svoje nora .... tako kot sem jaz ... taka pač sem :))))))))