Zadnje čase ne gledam informativnih oddaj, ne poslušam poročil in kljub vsemu do mene pricurljajo novice, ki me najprej razbesnijo, potem pa postanem žalostna in otopela. To kar pa sledim zadnjih nekaj mesecev, me pravzaprav boli. Res boli, bolečina v prsih, ko ti zastane dih … pravzaprav ni bolečine, je stiska.
Kaj je tisto kar me navdaja s strahom? Ljudje, pravzaprav to v kaj se spreminjamo. Država nas sili in vodi v ne izhodni položaj in zanima me, kaliko časa bo še potrebno, da bo prišlo do trenutka, ko nas bo beda preplavila v tako velikem obsegu, da bomo postali nasilni. Ja, prav ste prebrali, NASILNI. Ne verjamete? Poglejte zgodovino, ni potrebno brskati daleč nazaj … ni se treba ozirati na drugi konec sveta. Spomnim se, ko sem bila še otrok, so stari ljudje okoli mene večkrat omenili; vsaka generacija potrebuje vojno. Preveč dobrega ni dobro za nikogar. Šele ko ti je slabo, veš kaj si imel prej. Očitno so imeli prav. Izkušnja gostinca, ki mu je promet padel za 50%, od trenutka ko ponuja brezplačno hrano, pove veliko. Ljudje so živali, ki jih je celo živalski svet izločil … imamo se za najpametnejše … to že dolgo ne verjamem več, smo bedna bitja, ki uničimo vse kar nam pride pod roko … in to kar lahko človek naredi človeku … v živalskem svetu ne vidiš takle krutosti .. in šele začelo se je ..
